Banke so del finančnega sistema in pomembne za podjetja. Določeni igralci, ki se vključujejo v finančni sistem prevzemajo del bančnih poslov. Tako danes plačilni promet lahko opravljajo drugi, ki izpolnjujejo tehnične pogoje in niso banke. Pa še ceneje in hitreje je.
So podjetja kot vsako drugo, prestiž je že v tem, da so najslabša v državni lasti in da se vodstva lahko obnašajo kot državni uradniki – čakajo zakonodajo. Tudi za državo veljajo zakoni in dolžnost nadzora premoženja. Običajna država ima podjetja, da ta prispevajo v proračun, slovenska državna podjetja imajo državo, da jih financira. Kje je zdrava pamet?
V nujnem postopku pred državnim zborom se je na predlog Vlade znašla novela Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki kot nov izredni ukrep Banke Slovenije predvideva odpis in konverzijo zamenljivih obveznic in podrejenih obveznic, kar je razjezilo številne investitorje.
Ob nastopu insolventnosti želi podjetje preživeti, medtem ko banka noče več tvegati, temveč stremi k hitri unovčitvi zavarovanja, vsaj za ceno, ki bo pokrila terjatve do podjetja. Če želimo omogočiti preživetje, insolvenčna zakonodaja ne sme biti kazen za podjetje v težavah s ciljem razdelitve premoženja upnikom, temveč orodje za reševanje poslovnih neuspehov!
Slovenija se v kratki poosamosvojitveni zgodovini še ni srečala s tako zaostrenimi razmerami gospodarske krize, kakršna se je začela kazati konec leta 2008 in se je nadaljevala vse leto 2013. Država je sredi izziva, kako ponovno zagnati čim večji del gospodarstva in hkrati reševati slabe naložbe v bančnem sistemu, a to je šele prvi korak. Banke in podjetja bodo morale namreč poskrbeti tudi za odpravo gospodarskih težav tistih podjetij, ki še aktivno poslujejo, a so prezadolžena in v težavah.
Če se banke v glavnem ukvarjajo s svojimi problemi, še ne pomeni, da zaradi njih ne dobimo kredita. Nismo na strani bank, ampak na svoji strani, zato moramo vedeti, kaj moramo urediti mi, da ne bomo izgubljali časa pri napačni banki. Banke živijo, mi pa preživimo od kreditiranja. Zato je jasno, kdo se mora bolje potruditi.
Dr. Jožko Peterlin je ustanovitelj podjetja Smartfin, Inštituta za poslovne finance. Je poslovni finančnik z dolgoletno prakso na področju vodenja finančne službe in finančne funkcije v podjetju. Delal je v več znanih slovenskih podjetjih, v letu 2012 pa je prejel naziv Najuglednejši finančni strokovnjak leta. Na Regionalu bo vsako sredo s svojimi sodelavci pisal o težavah, predvsem pa o rešitvah za mala in srednja podjetja s področja financ. Članki bodo objavljeni vsako sredo, v tokratnem intervjuju pa pisca predstavljamo. Zasebno, predvsem pa poslovno.
MEDIJI O DOGODKU: POSLOVNO FINANČNI SEJEM, 5.6.2013
Na prvem poslovno-finančnem sejmu pri nas so se v sredo v Portorožu srečali predstavniki približno 250 srednjih in malih podjetij ter bank in drugih finančnih ustanov. Cilj je bil, da komunikacija med podjetji in bankami bolje steče, saj imajo mnogi, tudi uspešni, danes težave z reprogramiranjem kreditov, pogajanja pa so predolga in neučinkovita, kar je za podjetje lahko usodno.
MEDIJI O DOGODKU: Poslovno Finančni Sejem 05.06.2013
V Portorožu je včeraj potekal poslovno-finančni sejem, ki ga je podprla večina slovenskih bank oziroma bank, delujočih na slovenskih tleh. Dogodek je bil namenjen odpravi strokovnih dilem in izgradnji dobre prakse. Mi pa smo ob tem izkoristili priložnost za intervju z dr. Jožkom Peterlinom, najuglednejšim finančnim strokovnjakom lanskega leta in glavnim organizatorjem dogodka.