V nujnem postopku pred državnim zborom se je na predlog Vlade znašla novela Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki kot nov izredni ukrep Banke Slovenije predvideva odpis in konverzijo zamenljivih obveznic in podrejenih obveznic, kar je razjezilo številne investitorje.
Evropska pravila ali prevalitev bremen?
Uvedbo tega novega izrednega ukrepa naj bi zahtevala nova pravila Evropske komisije o državnih pomočeh v korist bank, ki veljajo od avgusta 2013. S tem naj bi se zagotovila ustrezna delitev bremena pri zagotavljanju kapitala bank med državo, delničarji ter upniki bank. Ob taki razlagi je zanimiv podatek v Vladnem predlogu, da je stanje podrejenih obveznosti katere bi lahko prizadel ta nov izreden ukrep konec avgusta 2013 znašalo 835 milijonov EUR, s čimer bi lahko Vlada na račun zasebnih imetnikov obveznic, pri ukrepih za stabilnosti bank v težavah, ki so v pretežnem državnem lastništvu, prihranila od do 500 milijonov EUR.
Retroaktivnost in zaupanje v pravno državo
Plaz očitkov, ki se je vsul na predlagano novelo je, da ZBan-1L v nasprotju z Ustavo retroaktivno posega v razmerja med imetniki obveznic in bankami, ter predstavlja kršitev načela pravne države. Na te očitke Vlada odgovarja, da ne gre za pravo retroaktivnost, saj posega v obveznice, ki še niso bile plačane, torej z učinkom za naprej, ter da je poseg z odpisom in konverzijo obveznic nujen, primeren in proporcionalen, saj se s tem zagotavlja kapitalska ustreznost in preprečuje stečaj bank. Glede na podobne izkušnje v Evropi bo tudi v Sloveniji odgovor na to kdo ima prav moralo dati Ustavno sodišče!
Imetniki obveznic brez sodnega varstva!
V kolikor bo novela ZBan-1L sprejeta, bo lahko Banka Slovenije na podlagi ocene vrednosti premoženja banke v težavah, ki jo bo izdelal neodvisni cenilec, odločala o višina odpisa oziroma konverzije obveznic. Odpis in konverzija se namreč lahko določita le v obsegu, ki je potreben, da lahko banka v težavah z upoštevanjem pogojev ter možnosti za izvedbo drugih ukrepov (zlasti dokapitalizacije države ali drugega investitorja) zagotovi potreben kapital za dolgoročno uspešno poslovanje ali postopno prenehanje. V primeru, ko zaradi nujnosti odpisa ali konverzije, ni mogoče pravočasno pridobiti cenitve, bo lahko oceno vrednosti premoženja banke v težavah izdelala celo Banka Slovenije sama. Prav tako bo Banka Slovenije določila menjalno razmerje za konverzijo obveznic v navadne delnice. V kolikor se imetniki obveznic ne bodo strinjali z odločitvijo Banke Slovenije, da so podani zakonski pogoji za izredni ukrep odpisa ali konverzije obveznic; ne bodo strinjali z višino "striženja", ker bodo mnenja, da je zadosten 50 odstotni odpis in ni nujen 100 odstotni odpis obveznic; ali pa se ne bodo strinjali z menjalnim razmerjem, jim predlog novele odreka sodno varstvo.
Tožbo zoper izredne ukrepe Banke Slovenije, kamor spada tudi odpis ali konverzija obveznic, lahko vloži le banka, v njenem imenu uprava. Upravi banke pa ne bo v interesu izpodbijati odpis obveznic ali s konverzijo zagotovljeno kapitalsko ustreznost, in s tem ogroziti svoj obstoj! V nasprotju s tem je v drugih evropskih državah izrecno urejeno sodno varstvo (v Španiji je sodno varstvo zoper odločitve o odpisu obveznic s strani Sklada za prisilno prestrukturiranje bank, centralizirano pri posebnem oddelku višjega upravnega sodišča, za nepoučene investitorje je predvidena tudi arbitraža). Zakonodajalec bi zato moral premisliti vsaj ali je odrekanje sodnega varstva upnikom ustavno! Brez sodnega varstva so vsa zakonska zagotovila o nujnosti, primernosti in proporcionalnosti odpisa in konverzije obveznic le mrtva črka na papirju!
Primož Raktelj, Regional Obala
