Banke so del finančnega sistema in pomembne za podjetja. Določeni igralci, ki se vključujejo v finančni sistem prevzemajo del bančnih poslov. Tako danes plačilni promet lahko opravljajo drugi, ki izpolnjujejo tehnične pogoje in niso banke. Pa še ceneje in hitreje je.
Banke opravljajo pridobitno dejavnost, tako kot vsako podjetje. Prepričanje, da je banka nekaj več, je napačno. Pred leti si nismo predstavljali , da bomo lahko menjali mobilnega operaterja in hkrati obdržali številko. Da lahko menjamo ponudnika elektrike, pa nismo niti za trenutek brez elektrike.
Države pomagajo bankam, zato ker so tudi same preveč odvisne od njih in je laže obrati ostale deležnike, kot pa sebe.
Da banka nastopa kot svetovalec podjetju je milo rečeno nespodobno.
Banka prodaja produkte, ki morajo biti donosni, ni pa treba, da so koristni za podjetja in na sploh družbeno koristni.
Za primer lahko navedem ponujen kredit v švicarskih frankih, hkrati pa ponudijo zavarovanje pred valutnim tveganjem. Da bi imeli poceni kredit in hkrati zavarovano valutno tveganje ne gre. Obrestna pariteta govori o tem, da bo valuta z višjo obrestno mero izgubljala na vrednosti glede na valuto z nižjo obrestno mero in na osnovi paritete obrestnih mer se sklepajo terminski posli. Če verjamemo v bančni »nasvet« in sklenemo z njimi posle, bomo na koncu na istem, kot če smo sklenili kredit v evrih, samo dražje bo vse skupaj, ker nasveti stanejo.
Kot naslednji primer navedem lahko podjetje, ki je izvedlo investicijo v tujini, v drugi valuti, kot je valuta v kateri ima podjetje stroške. Zato so prosili banko za nasvet. Banka jim je ponudila ameriško opcijo.
Podjetje je točno vedelo, kdaj bodo plačila in s kakšno gotovostjo, zato je bila ameriška opcija neprimerna. Ameriška opcija nudi bistveno več pravic, kot evropska opcija ali celo terminski posel, zato je tudi najdražja. Podjetje je kupilo nekaj, kar ni potrebovalo in dokler jim nisem razložil in narisal, kako dober posel so sklenili, so bili prepričani v trdno partnerstvo s to banko.
Ko sem večkrat predstavnike bank pozval k komentarju določenih poslov, je bil odgovor, da se vsak sam odloči, tako kot se sami odločimo, kateri sesalec, posodo, plenice ali avto bo kupil. Posledice so vedno naše. Ponudnik vedno svetuje zanj najdonosnejši posel.
Pa še eno stvar je potrebno vedeti. Banka, ki ponudi zavarovanje in ga zaradi višje sile ne more realizirati je na varni strani, na drugi strani pa je »zavarovanec«. Ne dobimo vedno, četudi kupimo in plačamo.
Sami se moramo odločiti ali so taki »partnerski nasveti« nestrokovni, neetični ali zgolj običajna prodaja storitev.
Ne gre moralizirati, naučiti se moramo odločati in biti sami odgovorni za svoje odločitve. Samo odločiti se moramo, da bomo s svojim denarjem sami razpolagali.
Če vas zanima več na to temo in kdo najbolj hodi bankam v zelje, se nam pridružite na 15. Poslovno finančnem sejmu 6. Junija v Portorožu. Več informacij na www.smartfin.si
