Pri finančnem načrtovanju se običajno osredotočimo na načrtovanje poslovnega izida kot posledice doseženih načrtovanih poslovnih odločitev. Že nekoliko manj so pomembne spremembe med sredstvi in dolgovi podjetja. Redko se zgodi, da v financah postavijo omejitve pri poslovnem načrtovanju, predvsem, kar se tiče še mogočega zadolževanja v prihodnosti. Spremembe sredstev in dolgov podjetja lahko usodno vplivajo na delničarjevo premoženje, kratkoročno pa vplivajo na poslabšanje plačilne sposobnosti podjetja.
Na današnjem posvetu Združenja poslovnih finančnikov Slovenije so odprli vprašanja o evropsko stimulativni davčni zakonodaji in opravljanju nalog finančne funkcije zunanjih izvajalcev.
Plačilna sposobnost ni le v domeni finančnika
Pred nedavnim sta v tujini potekala sodna procesa proti upravi, ki ni obvladovala finančnih tveganj in je tako postala odškodninsko odgovorna do delničarjev. V prvem primeru je sodišče odločilo, da je uprava odgovorna, ker ni varovala izpostavljenosti pred spremembo cene pšenice, zaradi česar je podjetje imelo izgubo, v drugem pa je uprava pred sodiščem odgovarjala, ker ni varovala izvoza pred spremembami deviznega tečaja in ga v javnih dokumentih ni razkrila. Kar nehote se nam ponudi primerjava z našimi podjetji.
Včasih so v podjetjih prihodke, odhodke in poslovni rezultat načrtovali kot rezultat "pod črto". Toda nismo več v obdobju, ko lahko dobiček izračunamo "pod črto". Danes nam ga določijo lastniki. Nekoč smo namreč v podjetjih od prihodkov odštevali odhodke, kar je ostalo, pa nismo vedeli, čigavo je, zato tudi ni bilo tako pomembno. Danes pa točno vemo, čigav je tako izračunan poslovni izid, in to nam pomeni merilo.
Ne želim obtoževati uprave podjetij, ki krivijo dolar za nedoseganje načrtovanih prihodkov in posledično padec dobička, ampak predstaviti možnosti, ki nam jih daje finančni trg pri obvladovanju cenovnih finančnih tveganj. To pa ne pomeni, da uprava za izgubo dobička zaradi spremembe deviznega tečaja ni odgovorna. Zakon o gospodarskih družbah, zakon o finančnem poslovanju podjetij in kodeks poslovno-finančnih načel od uprave zahtevajo obvladovanje finančnih tveganj.
Nihanje vrednosti posameznih tujih valut lahko zelo vpliva na poslovanje s tujino. Ob sklenitvi izvoznega ali uvoznega posla, izdaji računa za opravljeno storitev v tuji valuti in pri zadolževanju v tujini ali samo v tuji valuti se izpostavimo valutnemu tveganju. Če imamo sredstva podjetja nominirana v tuji valuti, tvegamo, da bo devizni tečaj padel, kot se je na primer zgodilo z ameriškim dolarjem v zadnjih mesecih.
Po pregledu letnih poročil nekaterih slovenskih družb lahko zatrdimo, da je znaten napredek pri poročanju o upravljanju finančnih tveganj. Nekateri o finančnih tveganjih pišejo med vrsticami v okviru analize poslovanja, drugi pa v posebnem poglavju o finančnih tveganjih. Večinoma opisujejo finančna tveganja po zakonu o finančnem poslovanju podjetij. Nekateri so tudi opisali, kako finančna tveganja upravljajo. Le redki pa so predstavili rezultate upravljanja finančnih tveganj, ki se kažejo v okrepitvah in oslabitvah sredstev in dolgov. Niso bila posebej predstavljena sredstva in dolgovi, ki so varovane postavke, in posebej inštrumenti za varovanje sredstev in dolgov pred finančnimi tveganji. V nadaljevanju bi radi predstavili nekaj vidikov poročanja o upravljanju finančnih tveganj s finančnega in računovodskega stališča.
Bančni sistem je del finančnega sistema, ki je učinkovit, če so učinkovite tudi finančne institucije. Bistvo učinkovitosti je opravljanje svoje vloge v skladu s pričakovanji uporabnikov storitev, ki jih ponujajo finančne institucije. Financiranje slovenskega gospodarstva je naravnano predvsem na bančni sistem. S tega vidika smo bliže Evropi, kamor tudi želimo priti. Zaradi tega je uspešnost slovenskega gospodarstva odvisna v veliki meri od učinkovitosti bančnega sistema.
Kakšne so možnosti, ki jih imamo pri uravnavanju davčne osnove z vidika upravljanja finančnih tveganj? Na višino davčne osnove lahko delno vplivamo z instrumenti upravljanja finančnih tveganj. Poleg prihodkov, ki jih ustvarimo v koledarskem letu, ki je obvezno tudi davčno leto, imamo odhodke, ki znižujejo davčno osnovo. Kako lahko vplivamo na zmanjšanje spremenljivosti prihodkov in odhodkov, bi si ogledali zgolj z vidika finančnih tveganj po zakonu o finančnem poslovanju podjetij in možnosti, ki nam jih ponuja ali ne ponuja davčni sistem.
