Naloga finančnika je, da v podjetju zagotavlja plačilne sposobnosti in z obvladovanjem likvidnosti prispeva k donosnosti, finančni neodvisnosti in zniževanju tveganj.
Nepoznavanje pravil o finančnem poslovanju lahko direktorja močno udari po žepu.
Dva in pol milijona evrov odškodnine je sodišče pred kratkim prisodilo direktorju, ki ni preveril bonitete svojih kupcev in je tako podjetje spravil v stečaj. Splošno mnenje sicer je, da vodilni v slovenskih podjetjih za svoje neskrbno ravnanje ne odgovarjajo, vendar se časi spreminjajo, opozarja pravnik Primož Raktelj. Kriza je prisilila upnike, da na vse možne načine terjajo svoj denar, direktorji podjetij, ki ne delujejo v skladu s finančnimi pravili, pa za povzročeno škodo odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.
“Revizorja, ki je opozoril na problem, so takoj povprašali po zdravju”
V življenju nekateri hodijo po sredini ceste, spet drugi raje tvegajo, da bodo zdrsnili čez rob. “Tako je tudi z revizorji,” pravi Andreja Bajuk Mušič, še pred kratkim pooblaščena revizorka v družbi Deloitte. Mnogi revizorji so upravam podjetij zelo prijazni, ker si morajo pač zagotoviti posel. Vendar to ni edini vzrok, da se kriza v Sloveniji tako vleče. Stanje se bo spremenilo šele, ko bodo podjetja - z revizorji ali brez njih - počistila okostnjake iz svojih bilanc.
V enem od prejšnjih prispevkov sem podrobneje pisal o tem, kako se bomo zadolževali po novem. Napovedal sem spremembe, ki se že dogajajo. Nekatere banke si ne morejo privoščiti dodatnega zadolževanja, ker nimajo dovolj kapitala. To posledično pomeni, da ne morejo kreditirati podjetij.
Opredelitev finančne opcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje opcijo s finančnega vidika kot: "Dogovor, ki daje sopogodbeniku možnost, da izbere odločitev glede sklenitve, izpolnitve pogodbe: opcija za podaljšanje roka."
Družba mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti. Zagotavljanje plačilne sposobnosti je prva naloga poslovodje; sledita ji donosnost za lastnike ter skrb za neodvisnost in odpravo ali minimiziranje dejavnikov tveganj pri poslovanju.
V nadaljevanju povzemam le nekaj zakonodajnih zavez poslovodstva na področju finančnega poslovanja. To je samo izhodišče, nadgradnja zavez pa je postavitev najboljše prakse ravnanja s premoženjem in dolgovi v interesu vseh deležnikov podjetja. Poslovodja se mora zavedati finančnih posledic svojih odločitev in odločitev ostalih zaposlencev s pooblastili. Iz bilanc se finančne posledice ne vidijo v celoti.
Računovodski izkazi naj bi, po pisnih izjavah revizorjev v letnih poročilih, predstavljali pošteno finančno stanje družbe. Družbe, zavezane reviziji, ki so pristale v stečaju, so imele v večini primerov do konca pozitivno revizorjevo mnenje. Stečajni upravitelji pa običajno ugotavljajo, da so bili pogoji za stečaj izpolnjeni že pred leti. Stečaj je zadnja postaja, pred njim je možna še prostovoljna ali prisilna poravnava. Ali je bilo finančno stanje teh družb zadnja leta res dobro? Nekatere so celo do konca poslovale z dobičkom.
Kaj si lahko šele mislimo o računovodskih izkazih podjetij, ki niso deležna pregledov vrhunskih računovodskih strokovnjakov z državnimi licencami?
Izjemno zanimanje za Praktično delavnico poslovnih financ, ki je včeraj potekala v Portorožu, je razveselilo organizatorje. Prav tako zadovoljni so bili udeleženci - v glavnem lastniki primorskih podjetij in tisti, ki v podjetjih skrbijo, da denarni tok na njihovih računih nikoli ne presahne.
Nepremišljene dolgoročne naložbe so ena najpogostejših napak, ki jo zagrešijo v podjetjih. Kakšne bodo posledice, je odvisno od vira financiranja. Če zapravimo kapital, torej svoj denar, nas bo bolelo, ampak bomo preživeli. Če pa špekuliramo s tujim, torej z izposojenim denarjem, nas niti ne bo bolelo, ker bomo že prej mrtvi.
